Projekt Kazahstan 2018

13 prostovoljcev se nas je odpravilo v Kazahstan obnavljat streho na misijonski cerkvi p. Miha Majetiča.

Četrtek, 6. 9. 2018 ob 8.15

Sreda, 12. 9. 2018 ob 11.00

Misijonski projekt Kazahstan 2018 - pismo p. Miha

Od 5. – 12. septembra 2018 se odpravlja 12 prostovoljcev skupaj z župnikom iz Mozirja v misijonsko župnijo Marije, Matere narodov v Astano, Kazahstan, da bodo popravili streho na župnijski cerkvi. Že nekaj časa ta projekt poteka predvsem kot ozaveščanje ter zbiranje sredstev, kajti ves gradbeni material in tudi precej orodja financiramo z darovi dobrih ljudi iz Mozirja in naše doline. Prostovoljci tudi sami krijejo svoj prevoz v Kazahstan. Zaprosili smo podjetja za donacije, pripravljamo pa tudi dobrodelni koncert p. Janeza Ferleža, brata minorita, ki bo v župnijski cerkvi v Mozirju v soboto, 25. 8. ob 20 uri. Prav tako se zahvaljujemo organizatorjem dobrodelne misijonske tombole, ki bo v nedeljo, 2. 9. v Solčavi, za 10% pridobljenih sredstev, ki bodo namenjena za misijon p. Miha v Kazahstanu, prav tako vsem darovalcem ob letošnji Krištofovi nedelji, katere nabirka v Mozirju je prav tako namenjena za ta projekt.

Prisluhnimo p. Mihu Majetiču, mozirskemu domačinu, misijonarju v Kazahstanu, ko opiše njihovo življenje in zakaj je takšen projekt potreben in pomemben.

Cerkev je bila odprta leta 1978 pred olimpijskimi igrami v Moskvi 1980, in sicer kot ena izmed 50 cerkva, ki so kazale na versko svobodo v takratni Rusiji. Pogoji pa so bili, da ne sme biti v centru mesta ali blizu šole ali bolnice. Verska znamenja pa so morala biti zelo majhna. Kristjani so takrat kupili preprosto hišo in jo spremenili v cerkev in na vrhu strehe postavili skromen križ. Cerkev je služila srečanjem katoličanov v Kazahstanu od blizu in daleč (prihajali so tudi iz več kot 200 km oddaljenih krajev). V začetku so duhovniki le občasno prihajali in darovali mašo ter delili zakramente. Ljudje pa so se redno zbirali na molitvah. Z ustanovitvijo župnije je cerkev dobila zavetnico Marijo pomočnico. Ko so po padcu komunizma v centru glavnega mesta Astana zgradili novo cerkev in tam kasneje ustanovili sedež nadškofije, so župnijo prenesli in je hiša – cerkev nekaj časa samevala.

Pred 15 leti pa se je porodila ideja, da bi župnijo obudili k življenju. Ustanovili so župnijo Marija, Mati vseh narodov. V Kazahstanu živi prek 120 narodov in tudi v sami župniji jih je mnogo. Pred 12 leti so prišle sestre usmiljenke in za njimi začasno tudi bratje minoriti. V Kazahstanu pa to, kar je začasno, po navadi traja najdlje. Pred dvema letoma je vodstvo minoritskega reda sklenilo, da bratje minoriti ostanejo v tej župniji, ki je v enem najbolj ubogih delov mesta z največ revnimi ljudmi. Plače mnogih v tem predelu Astane redko dosežejo 200 evrov. Mnogi živijo le od začasnega dela ali zbiranja in prodaje kovin. Na žalost je tudi mnogo alkohola in drog, ki uničujejo ljudi in družine.

V župniji se na srečanjih zbirajo razni ljudje in je dom mnogim narodom. Od teh ki prihajajo na mašo, je le kakšna polovica je katoličanov, nekaj je pravoslavnih in celo nekrščenih. Na raznih aktivnostih pa imamo tudi mnogo muslimanov. Še posebej v naši glasbeni šoli, ki je brezplačna.

Glede na finančno situacijo faranov se ob nedeljski nabirkah ne nabere dovolj niti za redno vzdrževanje in položnice. Večino potrebnega prispevamo redovniki, ki tu živimo. Zato je zamenjava strehe toliko večji zalogaj za nas. Zaradi zamakanja je letos začel odpadati omet ravno tam, kjer je pianino in se otroci učijo igrati instrumente. Zato smo toliko bolj veseli, da se je ponudila priložnost , da s pomočjo dobrih ljudi iz Slovenije rešimo ta velik problem. Saj če streha ne drži, začne propadati vse pod njo.

Za naše ljudi tukaj ki so v veliki manjšini, katoličanov je samo okoli 1 odstotek ali še manj, je to veliko znamenje, čudež in dokaz, da niso pozabljeni. Tudi velika spodbuda za vztrajnost in trdo delo v svojem življenju. Upamo, da bo 26 močnih rok iz Slovenije, mnoge molitve in finančna pomoč naredila veliko spremembo pri nas. Pokazala bo da znamo tudi katoličani stopiti skupaj in pomagati eden drugemu.

Pri zadnji maši v nedeljo je minorit br. Pavel, župnik te naše župnije, dejal: »Poglejte, kako ti ljudje (prostovoljci iz Mozirja) ljubijo Cerkev in Boga, da žrtvujejo svoj čas in denar in prihajajo k nam pomagati. Naj nam bo to v spodbudo, da bomo tudi sami skrbeli po svojih zmožnostih za naš skupni dom na zemlji.

Že v naprej velika hvala, Bog povrni vsem, ki pomagate s svojim časom, denarjem ali molitvami.

Tudi mi molimo za vas. Ob torkih se vas še posebej spominjamo pri sveti maši.

Br. Miha in bratje minoriti v Astani.

Objavljeno v Objave sl
Priponke

Komentarji Ta objava ima 0 komentarjev. Komentarji so vidni le prijavljenim uporabnikom.