Adoracija

Adoracija je v župnijski cerkvi tretji torek v mesecu po večerni sv. maši.

Molimo lahko na več načinov, med njimi je tudi adoracija, to je  posebna molitev, ko smo pred samim Jezusovim obličjem. Bog je seveda vedno navzoč, kjerkoli smo, pri adoraciji pa je prisoten na prav poseben način: v svojem telesu in krvi. Med adoracijo oziroma čaščenjem Najsvetejšega nam Jezus daje, da lahko gledamo Njega in hkrati pustimo, da tudi On gleda nas, takšne, kakršne smo. Čaščenje, ki se dogaja izven časa svete maše, pa je predvsem »podaljšan« čas Kristusove navzočnosti v evharistiji. Pomeni molitev pred „Najsvetejšim", to je pred izpostavljeno sveto hostijo, ki je varno spravljena v monštranci. Med adoracijo (čaščenjem Najsvetejšega) pa se lahko zgodi kontemplacija. Evharistično kontemplacijo je odlično opravljal tisti kmet v arški župniji, ki je ure in ure preživljal v cerkvi s pogledom, uprtim v tabernakelj; ko ga je arški župnik vprašal kaj tako počne ves dan je odgovoril: »Nič, jaz gledam Njega in On gleda mene!« To nam pove, da krščanska kontemplacija nikoli ni enosmerna in ni usmerjena v »Nič« (kakor je kontemplacija nekaterih vzhodnjaških religij, še posebej budizma). Vedno se srečata dva pogleda: naš pogled na Boga in Božji pogled na nas. Naš pogled se včasih povesi in ga zmanjka, vendar je Božji pogled ves čas uprt v nas. Evharistična kontemplacija se včasih zvede zgolj na to, da delamo Jezusu družbo, da smo pod njegovim pogledom in tudi njemu naklanjamo veselje, da gleda nas, ki smo sicer kot ustvarjena bitja res ničvredni in grešniki, vendar smo sad njegovega trpljenja, tisti, za katere je dal življenje: »On me gleda!« 

Zato smo povabljeni, da med adoracijo (čaščenjem) za nekaj časa obmolknemo in v tišini dovolimo sebi in drugim zrenje Boga, kontemplacijo.

V župnijski cerkvi sv. Jurija v Mozirju molimo pred Najsvetejšim:

- vsak petek eno uro pred mašo
- vsak prvi četrtek eno uro pred mašo
- vsak tretji torek eno uro po maši